Roter Turm(2702m), plezališče v Lienških dolomitih

Lienški Dolomiti.

Obisk Lienških Dolomitov se definitivno splača, saj lahko v hribovitem svetu počneš vse, od plezanja, pohodništva, kolesarjenja, via ferrate ipd. Dolomitenhutte je izhodiščna točka za hribe in plezališča. Do tja se pripelješ iz Lienza po strmi cesti, ki se vzpne na višino 1600m (cestnina), nato pa pri koči parkiraš. Pet minut od parkirišča se nahaja plezališče v gozdičku. Strme smeri, ki sva jih plezala že pred leti, so zelo prijetne ter plezaš lahko celi dan.

Pot navzgor proti koči 2.

lokacija Roter Turma.

To poletje pa sva izbrala drugi cilj za plezanje, in sicer Roter Turm (2702m), plezališče ki se nahaja tik pod vrhom. Zagrela sva se za obisk odročnega plezališča, z ocenami od 7a do 9a, dolgih tja do 50 metrov, in sva se podala na pot, ki traja 2,5h do stene.

Stena od daleč ne zgleda ravno privlačna in ne tako previsna tako kot od blizu, ampak plezanje po njenih 50-merskih smereh je čudovito. Vem, da ni neka posebna višina, ampak vseeno te malce zadiha. Tokrat sem bolj ali manj varovala Klemena tisti dan, Klemen pa je užival v smereh ter preplezal smeri vse do 8b+ na pogled. Po plezanju smo šli na vrh po via ferrati, ki ni bila ravno opremljena, ampak za nas plezalce to ni takšen problem po 3+ splezati na vrh.

pot na vrh in čakanje vodniške ture.

Skoraj vse smeri so opremljene s kompleti.

Sprehajanja psa.

Vrh Roter Turm.

plezanje po 3+ navzdol, samo da z glavo navzdol.

Po celodnevno avanturi je sledil še sestop v dolino, ki je bil potem nekako sestop po smeri in abzjal pisti. Smer priporočam plezati navzgor in ne navzdol, kot smo jo šli mi. Ampak važno, da smo prispeli v dolino in v koči spila en Wiessbier. To sede po turi v hribih.