nedelja, 20. december 2015

Utrinki iz leta 2015


Albarracin 
Hitro mine čas in leto se obrne kot bi mingnil. Kaj vse se je zgodilo, se včasih niti ne moreš spomniti, na milijone misli je bilo izrečenih in na tisoče kilometrov prevoženih. Leto 2015 sva otvorila ravno v Španski Chulilli, kjer plezanje podoživiš v vseh pogledih. Dobro formo utrjujem naprej in se odpraviva v Albarracin, na oranžne peščenjake iz praveka, zame eden lepših meditativni ambientov na tem planetu. 
Chulilla.
Klemen v smeri 8c+, na pogled.

Rechucillo, obrobjr Jaen, zame eden bolših plezališč
Darilo za moj rojstni dan smo praznovali v prečudoviti mrzli dolini Cogne (Italija), nedaleč stran od Asote.Obožujem zimo, še posebej led, sneg in sonce skupaj. S prvim marcem pa so dnevi daljši in zame se začne pomlad.

Val di Cogne, Italija.
Pomlad je hitro minila, in prišel je čas za delo na projektih.
Projekt v Drašnicah ni predstavljal samo za Klemena, ampak tudi zame. Lansko leto sva opremila v Drašnicah pet smeri po 40 metrov, 250 metrsko smer Roctrip (8c?), ki je še vedno projekt, letošnje leto nato odprla nove smeri poleg Roctripa in dokončala smer Pisano drevo 6c, 250 metrov. Kar nekaj truda sva vložila z vsakokratnim obiskom v Drašnicah s čiščenjem stene in obnavljanjem potke itn. Potem pa je projekt postal tudi moj, saj sem si zastavila cilj, da naredim fotko leta v moji zbirki. Po večkratnem obisku mi je uspelo točno tisto, kar sem si začrtala. Zahvaljujem se  Ivanu Lisica, moji sestri Nastji in mojemu možu Klemenu za poterpežljivost, podporo in da sem lahko ta projekt uresničila. 
Sestra Nastja v smeri Roctrip.

Prvi detajl v smeri Roctrip, projekt (8c?).


 Moja Najboljša Fotografija leta 2015. Panoramska fotografija sestavljena iz 10 vertikalnih fotografij.
Poletje je bilo vroče in sva se jo tudi uspešno otepala v naših krajih in hribih.
Plezanje v Ospu včasih zgleda too much people.
 poletje v  Rakovem Škocjanu. 
Lago Avosantis, nočna fotografija v poletnih dneh.
 




Letošnje leto so me spremljali odlični vzponi. Preplezala sem svojo najtežjo smer z oceno 7c, veliko 7a-jev in tudi smeri 7a+. Osvojila vrha Badila 3308m po Severnem razu 5a, 1000 metrov, preplezala nekaj smeri v hribih, stala na vrhu Picos de Europa 2519m dvakrat in prežumarila več kot 3 km sten za doseganje odličnih fotografij. Leto je bilo polno preobratov, vremenskih, čustvenih, veselih in tudi žalostnih. Vsem preminulim želim mirno pot tja kamor jih vodi. Nam živim pa so nebesa tu na Zemlji, ki jih iz dneva v dan, vsak trenutek moramo uživati in živeti ter izpolnjevat naša poslanstva. Imam veliko ciljev, zato motivacija živi tu in zdaj.
Poletje v hribih.
na vrhu Picos de Europa.

Pizzo Badile, 3308m.

Naranjo de Bulnes, Picos de Europa.
Anja v super Zeb smeri, 7c.
Pozno poletje pa sva namenila čas raziskovanju po Severni Španiji, kjer sva občudovala Oceanske surfarske plaže, jedla bio telečje zrezke in v veliki meri raziskovala stene v Asturias, Navarri, Basque country in tudi v drugih provincah.


Morje na Sveru Šapnije.

Cabo Ogono.

Bilbao.

La Hoya, Plezalni raj za Klemena.

Ramales de la Victoria. Odlična stena z najlažjo smerjo ocenjeno 7a.
Jesensko potepanje pa se je prevalilo iz plezanja v delo, posel in delo. Nekaj časa sva jutranje vzhode izkoristila za fotografijo, ostalo pa je dan beležil veliko sedenja pred računalnikom in razvijanje poslovne ideje ter izdelava poslovnega načrta.
Prvi sneg je prišel in šel. zdaj pa čutimo vsepovsod pomlad.

Kam me vodi pot, tam kjer je luč.....
še en prečudovit jesenski dan v Istri. Stene se nahajajo blizu vasice Roč.
Kako bi bilo brez prijateljev  ter preživetih skupnih trenutkov. Dolgčas seveda..
Cerkniško jezero- panorama sestavljena iz 16 vertikalnih fotografij. 
Preprosto si želim mir v sebi in na tem planetu, pa nisem Miss Sveta, pa vendar tako je.

Dobro jutro Cerkniško polje.

Najboljše trenutke pa rada delim s svojo družino, ki mi vedno stoji ob strani. December je čas, ko te kljub pretirani evforiji, lučke in lepi okraski začarajo.
Dobrodošli so komentarji in ideje, pripombe, ker skupaj zmoremo več.
Le kaj bi Slovenci brez mogočnega Triglava. Skoraj vsak dan ga vidim od doma, pa nismo doma na Gorenjskem.
Piknik v naravi in počasne priprave jedi je zame najbolj zdrava in ekološka priprava obroka.

Hvala vsem, ki ste delili leto z menoj in z mojem možem, z najinim psom in mojo družino. Hvala za vašo podporo in pomoč, ki ste mi nudili roko na naših skupnih poteh.
Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki jih letos nisem uspela srečati, ampak vseeno vedno čutim vašo prisotnost in pozitivno energijo. Zelo sem hvaležna tudi novim prijateljem, ki jih srečujeva in spoznavava na poti in se zavedam, da nikoli nisi sam. Bliža se konec leta 2015, in se tega ne zavedam, ampak tako je določeno, da potem začnemo štet spet z 1. Mogoče ena od mojih idejnih želja je, da bi lahko začeli šteti z ena v mesecu juliju. Če pa že tega ne morejo uresničiti, pa vsaj ure naj ne prestavljajo več in naj ostane poletna ura. 
Tako sebi, kot vsem vam želim zdravja, veliko dela z veliko denarja, miren duh in uspeh v vaših in mojih pogledih, ki si jih želimo. Srečno Novo Leto!!!

Se vidimo zjutraj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar