sreda, 11. marec 2015

Na pot tja in nazaj 6

Ladja čaka na odhod, otok Chios.


6.del- Welcome in Turčija: Bafa, Geyikbajyri in Olympos, Reverence

Čas je za odpravo iz Aten v Turčijo, in sicer z ladjo. Pluli smo iz pristanišča Pireas( Atene) na otok Chios (Grčija), prestopili na drugo ladjo in nato še 20 minut po morju in končno prispemo v pristanišče Cesme, Turčija. Na turški meji pa se čas ustavi za par ur. Rentgeni, čekiranje avtomobilov itp. traja, potem pa ti še ponudijo turško kavo brez cukra.;Ogabno!! Iz Cesme traja približno pet vožnje v Bafo. Pot je kar presenetljivo vzburjajoča in presenečeni smo na hribovitim svetom, ki te avtocesta pelje čez gore. Prispemo v Bafo zvečer in najdemo nekakšen climberski woodstock na polju.

Pa gremo....kam???
A smo vsi  na ladji???

Dežela granitnih balvanov se nahaja v Bafi, ki jo obdaja nekakšno svinjsko umazano jezero, kjer naj bi se tudi kdo pa kdaj znašel v njem plavat. Plezanje po zelo ostrih oprimkih pa nam nagaja vročina, saj je bilo več kot +25. Za balvansko plezanje je to definitivno prava muka, ampak glede na to, da smo tja prišli, ne bomo gledali samo u luft, zato se vseeno z dobro voljo in polno veselja odpravimo plezat ter se ob tem zelo zabavamo, ki traja plezanje dolgo pozno v noč. Nekam dolg stavek, ampak nisem želela ga takoj zaključit. 



A je pasja vročina??










Skupaj nam uspe osvojiti vrh, kajne?



Naslednja destinacija je bila najbolj popularen climber's spot Geyikbayiri, ki se je v zadnjih 10-ih letih zelo razvil in letno se obrne približno 15.000 plezalcev, kar iz tega posledično plezališče zelo zlizano! Zato pa so Petzl team poskrbeli za nove smeri v Citibiju. Citibi ima sedaj približno 40 smeri, težavnosti pa od 6b pa do 9?. Stena pa ima še veliko, veliko in še več potenciala za opremljanje tako kratkih in tudi zelo dolgih smer, tja do 200 metrov. Karakteristika stene pa so kapniki, previs in spet kapniki in ob strani svetlo-oranžna rahlo previsna stena, s zelo tehničnimi smermi.


Antalya
Citibi
Veselim se že obiska Olymposa, zadnje destinacije na Petzl roctripu. Olympos se nahaja kakšno dobro uro južneje od Geyikbayiri, in leži tik ob morju. Najbolj atraktivna plezalna avantura Olymposa je DWS. Če pa nimaš te želje, pa komot plezaš ob plažici in nato se kopaš v toplem morju in piješ mrzlo pivo. Plezanje nad vodo je nekaj posebnega zame, saj si popolnoma svoboden in brez omejitev. Plezaš po steni, kjer ti je volja, mogoče lahko primerjam z elegantnim plesom s steno, in nato ko te ples izmuči, pa moraš izvest lep zaključek, skok v vodo. Drugače pa te ples lahko uniči na pristanku v vodo. Spodaj so utrinki iz Olymposa in DWS-ja.














Chimera, planota z naravnim virom ognja, ki gori iz skal. Paše se pogreti v večernih uricah in  narest kak bbq.




Po DWS-ju je sledil zaključek roctripa. Moram priznati, da je bilo kar natrpano vse skupaj in sem komaj čakala konec vsega in da gremo vsi po svoje. Žurka je bila kot vsaka pričakovana zurka nič posebnega, razen če ti je všeč Davevova muzika. Malo heca in malo za res. Človek ima zelo poseben okus.
Naslednji dan je bilo bolj ali manj mačkasto v kampu, zato en dan počivanja ne škodi. Nekateri pa smo alkohol spraznili s plezanjem v okoliškem plezališču, kjer je presenetljivo zelo dobro za plezat. Večina se je v dveh dneh poslovila od roctripa in odšel vsak v svojo stran. Mi smo se nekako obračali po vremenu, in smo se odločili za kakšen dan v Citibi in Reverence z Jonom in Guillaume, kjer smo na koncu nekako obtičali tri dni v smeri Reverence. To je tako, če si pro-climber in pro-fotograf, ki terja svoj čas. Reverence (8c+) je smer, ki se nahaja na poti v Citibi, in je edina smer v steni, ki jo je opremil James Pearson. Fantazija od smeri, ki ti jemlje sapo. Klemen in Jon oba fajtata in zlezeta v drugemu poskusu. Kapo dol za tak vzpon in seveda opremljevalcu smeri, ki ni bilo enostavno opremiti takšen previsen raz.


Klemen v smeri Reverence, 8c+.
Jon tudi uspešen v smeri Reverence.





Vsi zadovoljni in utrujeni.
Čas je prišel za premike in razmišljanje o odhodu iz Turčije, in sicer proti domu. Ampak vreme jeseni postane muhasto in nikjer ni kazalo optimistično razen v Turčiji. Zato sva se po Reverenc-u, po priporočilu naših prijateljev, odpravila proti Datci, ki je čisto blizu Kalymnosa.

naslednjič sledi Datca.










Ni komentarjev:

Objavite komentar